Inzulinska črpalka je naprava, ki dovaja inzulin v podkožje telesa, lahko pa tudi neprekinjeno meri sladkor v krvi ter ustavi dovajanje inzulina ob hipoglikemiji.
To je majhna elektronska naprava, ki posnema delovanje zdrave trebušne slinavke.
V telo dovaja inzulin, hormon, ki poskrbi, da raven sladkorja v krvi ostaja v normalnih mejah. Inzulinske črpalke so tehnološko čedalje bolj dodelane in ljudem s sladkorno boleznijo omogočajo, da lahko uživajo aktivno in polno življenje.
Mehanizem delovanja inzulinske črpalke
Inzulinska črpalka je elektronska naprava v velikosti mobilnega telefona. Rezervoar z inzulinom, ki je vstavljen v črpalko, je povezan s cevko infuzijskega seta, po kateri skozi majhno in tanko kanilo, teče inzulin v podkožje telesa. Inzulinsko črpalko programiramo tako, da dovaja natančno toliko inzulina, kot ga potrebuje posameznik. Naprava inzulin iz rezervoarja skozi infuzijsko cevko potiska v telo v enakomernih intervalih, tako da zadosti osnovnim potrebam telesa po inzulinu. Ob obrokih hrane ali ob povečanih vrednostih sladkorja v krvi si uporabnik s pritiski na gumbe črpalke sam odmeri potreben dodaten odmerek inzulina, ki ga črpalka dovede v podkožje telesa. Infuzijski set se najpogosteje namesti v podkožje trebuha ali zadnjice ter se zamenja na dva do tri dni. Ob vsaki menjavi se kanila cevke seta vstavi nekaj centimetrov stran od prejšnjega mesta vstavitve.
Povezavo z inzulinsko črpalko je mogoče občasno prekiniti, na primer pri umivanju, kopanju, športu ali ob intimnih trenutkih. Večina infuzijskih setov omogoča preprost odklop in ponovni priklop cevke seta.
Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze
Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze omogoča merjenje glukoze v medceličnini ter prikaz vrednosti na zaslonu, skupaj s krivuljo in napovedjo gibanja glikemije (prikaz smeri in hitrosti gibanja glukoze). Merjenje omogoča glukozni senzor, tanka elektroda, ki se vstavi v podkožje telesa in se zamenja na 6 ali 7 dni.
Obstajajo samostojni sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze ter takšni, ki so lahko del inzulinske črpalke. Pri teh se vrednost in krivulja gibanja glikemije izpisujeta na zaslonu inzulinske črpalke.
Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze ponuja bistveno več informacij kot rezultati posameznih meritev, opravljenih z merilnikom glukoze v krvi. Ob tem velja opozoriti, da se vrednosti glukoze, izmerjene v medceličnini, lahko razlikujejo od vrednosti, izmerjenih v krvi. Vrednosti glukoze v medceličnini sledijo vrednostim glukoze v krvi z nekajminutnim zamikom.
Hipoglikemija in hiperglikemija
Sistem za neprekinjeno merjenje lahko uporabnika do določene mere varuje pred hipo- ali hiperglikemijo, saj namreč z različnimi opomniki in opozorili opozarja na naraščanje ali upadanje vrednosti glukoze oziroma na prekoračitev prednastavljenih mejnih vrednosti.
Sistem, ki je povezan z inzulinsko črpalko, omogoča tudi ustavitev dovajanja inzulina, kadar se vrednosti glukoze, izmerjene z glukoznim senzorjem, bližajo spodnji meji (hipoglikemiji), ter samodejno nadaljuje dovajanje inzulina, ko začnejo vrednosti glukoze znova naraščati.
Prednosti zdravljenja z inzulinsko črpalko
- Natančnejši nadzor nad glikemijo
- Manj hipoglikemij in hiperglikemij
- Znižanje vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1c)
- Manj vbodov
- Zmanjšano tveganje za pozne zaplete sladkorne bolezni
- Natančen nadzor glukoze tudi v nosečnosti
- Dober nadzor nad glikemijo tudi med športnimi aktivnostmi
- Aktiven življenjski slog z manj omejitvami
Upravičenost do predpisa inzulinske črpalke in/ali sistema za neprekinjeno merjenje glukoze je odvisna od zdravnikove presoje, vrste sladkorne bolezni (sladkorna bolezen tipa 1) ter indikacij (sindrom nezavedanja hipoglikemije, nosečnost).
Viri
- Danica Ostanek, prof. zdr. vzg., revija Sladkorna bolezen, maj 2015