Sanja Vilfan Švajger, Mojca Šimenc

Obsevanja, opekline, preležanine, golenske razjede, diabetično stopalo, kirurški posegi in še marsikaj prizadenejo kožo do mere, da nastanejo obsežne in globoke rane. Spremljajo jih bolečina, tveganje za okužbe, počasno celjenje, slaba kakovost življenja, strah pred prihodnostjo: kaj bo, če se rana ne pozdravi. Standardna oskrba ran, povezana z bolečinami in neprijetnimi menjavami oblog, je po zaslugi inovativne zasnove PolyMem^® oblog preteklost. Tudi, če gre za kronične in okužene rane.

Pogovarjali smo se z Ruthie Winblad, vodjo kliničnega razvoja v podjetju Ferriss Mfg. Corp., proizvajalcu sodobnih oblog PolyMem^®.
“Največja prednost PolyMem oblog je pri zdravljenju ran, ki so vnete in jih spremlja bolečina, ker je še posebej pogosto pri opeklinah, razjedah in preležaninah,” razloži in doda:

“Če gre za globoke preležanine, priporočamo sočasno uporabo polnila za rane PolyMem^® WIC^®, čez katerega namestimo običajno oblogo PolyMem^®.”

Začelo se je z opečenimi otroki

“Zgodba o PolyMem^® oblogah se bere kot roman. Trpljenje otrok s hudimi opeklinami, ki jih je Robert Sessions videl na Aljaski, so ga spodbudile, da se je načrtno lotil razvoja obloge, ki se z rano ne bo sprijela, ki bo na njej lahko ostala dlje časa in ki bo omogočala vpogled v stanje rane. Želel je izdelati oblogo, ki bo delovala kot ‘naprava’ za celjenje ran. Kot izkušeni izumitelj medicinskih naprav, predvsem iz področja kardiologije, je okrog sebe zbral ekipo sodelavcev, idejo izpeljal do konca ter konec devetdesetih patentiral oblogo za rane PolyMem^®. Slednja je v temeljih spremenila oskrbo ran, predvsem tistih najbolj zahtevnih. Golenje razjede so se zacelile, nekroze po obsevanjih pozdravile, preležanine izginile.”

Kaj pa opekline? “Apliciranje PolyMem^® obloge na svežo opeklino prinaša takojšnje zmanjšanje bolečine, rana pa se celi hitro in učinkovito.” pravi Ruthie Winblad.

Optimalno okolje za hitrejše celjenje

“PolyMem^® je obloga, ki so jo načrtno razvili za celjenje ran ob sočasnem zmanjšanju vnetja in bolečine,” pojasnjuje Ruthie Winblad.

“Zdravilne učinkovine v oblogi delujejo sinergistično, kar pomeni, da imajo vse skupaj večji učinek kot vsaka posamično. Surfaktant F68 (sredstvo za čiščenje rane) spodbuja tudi pretok krvi v kapilarah, kar spodbuja celjene rane. Glicerin deluje higroskopično in pritegne zunajcelično tekočino iz tkiva v oblogo, kar zmanjšuje oteklino. Zaradi kapilarnega delovanja obloga vsrkava natrijeve ione iz tkiva ter tako blaži vzdraženost prostih živčnih končičev.”

Menjava obloge odvisna od dogajanja v rani

Winbladova pravi, da je pri apliciranju obloge na rano pomembno, da zunanji rob obloge sega čez rano, pri velikih ranah naj bo to nekaj centimetrov, ker se s tam zagotovi protivnetni učinek tudi na okolno tkivo. Oblogo pritrdimo z obližem, elastičnim povojem ali drugim materialom, primernim za prizadeti del. Ko tekočina, ki se na površini obloge kaže kot madež, doseže robove rane, je treba oblogo zamenjati, tudi, če še ni preteklo sedem dni, poudari sogovornica.

“Pri najtežjih in kompleksnih ranah se lahko zgodi, da je oblogo v prvih dneh, lahko celo tednih, treba menjati vsak dan,” pojasnjuje Ruth Winbald. “Ker rane ob menjavi obloge ni potrebno čistiti in ker se obloga na rano ne prime, je menjava hitra, enostavna in jo lahko opravijo tudi bolniki sami.”

Nepogrešljiva po obsevanju

Več kot polovica bolnikov z rakom se zdravi z obsevanjem, ki v 90 odstotkih primerov povzroči kožne reakcije, ki so lahko blage: rdečica, lahko pa tudi zelo hude: odprte rane, obsežno luščenje kože, odmiranje tkiva. Klinične študije na bolnikih s hujšimi poškodbami kože zaradi obsevanja so pokazale občutno izboljšanje stanja po štirih tednih uporabe PolyMem^® obloge. Raziskava, v katero so zajeli 20 bolnikov z rakom glave in vratu s poškodbami kože kot posledico obsevanja (17 moških, 3 ženske, povprečna starost 56,8 let, prejeta doza sevanja 65G), je pokazala, da se je bolečina po 1 do 3 tednih uporabe PolyMem^® obloge občutno zmanjšala. Po dveh tednih uporabe obloge se je rana pri 6 bolnikih popolnoma zacelila in nadaljnja nega ni bila več potrebna. Po treh tednih se je to zgodilo pri 11 od 20 bolnikih, po štirih tednih pa pri 15 od 20 bolnikih. 44 odstotkov bolnikov je v študijo vstopilo s suhim luščenjem kože. Podobne rezultate so zabeležili pri bolnikih z drugimi vrstami raka po obsevanju. Učinki so bili največji pri poškodbah kože na posebej občutljivih delih telesa (mednožje, zadnjik …).