V Diabetološkem slovarčku smo nanizali in pojasnili nekaj izrazov za lažje razumevanje diabetesa. Da boste čim hitreje našli tistega, ki vas zanima, hkrati pritisnite tipki Ctrl in F ter v okence vpišite iskani pojem.
A |
|
| Albuminurija / proteinurija | Prisotnost beljakovin v urinu. Albuminurija je lahko znak za nefropatijo (obolenje ledvic). |
| Alfa celice | Ena izmed vrst celic v trebušni slinavki, ki izdelujejo in izločajo hormon glukagon. Glukagon zvišuje glukozo v krvi. |
| Angiografija | Rentgenski prikaz žilja za diagnostične namene. |
| Angiopatija | Kakršnakoli bolezen krvnih žil (ven, arterij, kapilar). |
| Arterioskleroza | Poapnenje žil. Bolezen arterij, za katero so značilne zadebelitve žilnih sten in zmanjšana elastičnost. |
B |
|
| Banting, dr. Friderik (1891-1941) | Kanadski zdravnik, ki je odkril inzulin in dobitnik Nobelove nagrade |
| Bazalni inzulin | Količina inzulina, ki pokriva potrebe telesa po inzulinu med obroki in ponoči. |
| Beta celice | V trebušni slinavki tvorijo inzulin. Združene so v skupke, ki jim pravimo Langerhansove otočke. Pri sladkorni bolezni tipa 1 beta celice odmrejo in telo ostane brez inzulina. |
| Bolezni srca in ožilja | Med pogostejšimi zapleti sladkorne bolezni sta srčni infarkt in možganska kap. |
| Bolus inzulina | Večji enkraten odmerek inzulina za pokrivanje obroka hrane ali znižanje visoke vrednosti glukoze v krvi. |
C |
|
| Celodnevni odmerek inzulina | Seštevek vseh odmerkov inzulina prejetih v enem dnevu. |
D |
|
| Debelost / adipoznost
|
Čezmerno kopičenje maščevja in s tem prevelika telesna masa, ki presega normative za posamezno konstitucijo, telesno višino, spol in starost. Definira jo indeks telesne mase nad 30 kg/m2. Trebušna debelost je en najpogostejših vzrokov za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. |
| Dednost | Pri sladkorni bolezni tipa 1 je dednost 5-10%, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa približno 50% zaradi prenašanja slabega življenjskega stila. |
| Dekstroza | Grozdni sladkor, glukoza, ki se uporablja tudi kot hitra pomoč za zvišanje krvnega sladkorja pri hipoglikemiji. |
| Diabetes
|
Diabetes ali sladkorna bolezen je nezmožnost telesa, da v zadostni količini proizvaja inzulin. Inzulin je hormon, ki pomaga telesu izkoriščati energijo sladkorjev, škroba in drugih sestavin hrane. |
| Diabetes mellitus | Latinski izraz pomeni »nekaj, kar teče skozi«, ker se sladkorna bolezen med drugim kaže tudi v pogostem uriniranju. |
| Diabetična ketoacidoza – DKA
|
Resno stanje, ki je posledica hiperglikemije (visoke vrednosti glukoze v krvi). Zahteva takojšnje zdravljenje. DKA se razvije, kadar v telesu ni dovolj inzulina in celicam primanjkuje glukoze. Organizem zato aktivira alternativni vir energije, maščobe, katerih stranski proizvod – ketoni povzročijo zakislitev krvi. Nezdravljena DKA lahko vodi v komo in celo smrt. |
| Diabetična koma | Stanje, ko bolnik s sladkorno boleznijo zaradi previsoke vrednosti glukoze v krvi (hiperglikemije) ali prenizke vrednosti glukoze v krvi (hipoglikemije) izgubi zavest, kar v nadaljevanju privede do kome. Ob zamujeni ali neuspešni pomoči je verjetnost smrtnega izida visoka. |
| Diabetična makroangiopatija | Kronični zapleti na velikih žilah. |
| Diabetična nefropatija | Značilen kroničen zaplet sladkorne bolezni, ki se izraža na malih žilah v ledvicah. |
| Diabetična nefropatija | Okvara drobnih žilic ledvic zaradi večletnega povišanega krvnega sladkorja. Posledica je odpoved ledvic. |
| Diabetična nevropatija | Bolezen perifernih živcev pri sladkorni bolezni. |
| Diabetična nevropatija | Okvara živcev rok ali nog zaradi diabetesa. Diabetik jo zaznava kot neobčutljivost na dotik, mraz ali vročino, ne občuti bolečine. posledica je lahko amputacija. Ima jo približno 30 % sladkornih bolnikov. |
| Diabetična noga | Kronični zaplet na stopalu bolnika s sladkorno boleznijo. Skupina okvar, ki vodi do vnetja in uničenja tkiva. Posledica je lahko amputacija. Razjede na stopalu se pojavijo pri 15 % bolnikov. |
| Diabetična retinopatija | Napredujoča bolezen mrežnice pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Začetno retinopatijo se uspešno zdravi z laserjem, napredujoča (proliferativna) pa lahko privede do slepote. |
| Diabetolog/inja | Zdravnik/-ca specialist/ka za zdravljenje sladkorne bolezni. |
| Diabetologija | Veda o sladkorni bolezni. |
| Diagnoza | Prepoznanje in poimenovanje bolezni. |
| Dieta | Predpisana hrana zdravega ali bolnega človeka. |
E |
|
| Endokrina žleza
|
Tvori hormone in jih izloča v kri. Hormoni imajo pomembno vlogo v presnovnih procesih in drugih funkcijah organizma. |
| Erektilne motnje | Nezmožnost doseganja in vzdrževanja erekcije, ki je dovolj čvrsta in traja dovolj dolgo, da omogoči začetek in dokončanje normalnega spolnega odnosa. |
F |
|
| Fenomen zore | Visoka raven glukoze v krvi zgodaj zjutraj. Povzroči jo delovanje nekaterih hormonov. |
| Fruktoza | Sadni sladkor. |
| Funkcionalna inzulinska terapija – FIT
|
Nadomeščanje inzulina, ki posnema fiziološko izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Temelji na ločenem nadomeščanju inzulina za bazalne potrebe organizma ter za povečane potrebe ob obroku hrane oz. popravek ob hiperglikemiji. Izvaja se z večkrat dnevnimi injekcijami dolgo delujočega in ultra kratko delujočega inzulina ali z neprekinjeno infuzijo inzulina z inzulinsko črpalko. |
G |
|
| Gangrena | Odmrtje tkiva po poškodbi ali prekinjeni, zmanjšani prekrvavitvi in okužbi. |
| Glikemični indeks – GI
|
Stopnja, s katero posamezna zaužita hranila vplivajo neposredno na spremembo ravni glukoze v krvi. Posamezna hranila razvršča na lestvici od 0 do 100. Glukoza dvigne nivo v krvi najhitreje in najvišje, zato je GI glukoze 100, ostala živila so razvrščena ustrezno nižje na lestvici. GI se nanaša na ogljikove hidrate. |
| Glikemija | Raven glukoze v krvi. Normalna glikemija je med 3 in 6 milimoli. |
| Glikirani hemoglobin HbA1c
|
Odstotek glikiranega hemoglobina odraža povprečno višino glukoze v krvi v zadnjih 6 do 8 tednih in tako kaže sliko vodenja sladkorne bolezni. Normalna vrednosti HbA1c je pri bolnikih s sladkorno boleznijo pod 6,5 %, pri zdravih osebah pa 4,3 do 5,5 %. |
| Glikogen | Iz molekul glukoze sestavljen sladkor, glavna zaloga ogljikovih hidratov, shranjen v jetrih in skeletnih mišicah, ki se po potrebi lahko hitro razgradi do glukoze. |
| Glukagon
|
Hormon, ki ga izdelujejo in izločajo alfa celice trebušne slinavke in posledično povečuje količino glukoze v krvi tako, da sprosti glukozo shranjeno v jetrih. V setu za prvo pomoč uporabljamo glukagon za pomoč pri hipoglikemiji, kadar človek ne more jesti/piti ali je nezavesten. Injiciran glukagon povzroči porast glukoze v krvi. |
| Glukometer | Merilnik krvnega sladkorja. Najnovejši aparati izmerijo krvni sladkor v nekaj sekundah. |
| Glukoza
|
Krvni sladkor. Eden najpomembnejših virov energije za organizem. Hrana, ki jo zaužijemo, se v prebavilih razgradi do sestavin, ki se skozi steno črevesa vsrkajo v kri. Glukozo merimo 1-1,5 h po zaužitem obroku. |
H |
|
| Hiperglikemija | Zvečana koncentracija glukoze v krvi, ki je posledica nezadostnega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega. |
| Hiperinzulinemija | Stanje z zvečano koncentracijo inzulina v krvi, ki nastane iz različnih vzrokov. |
| Hiperlipidemija | Zvečana količina maščob v krvi, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. |
| Hipertenzija | Zvišan krvni pritisk. |
| Hipoglikemija | Nizka raven glukoze v krvi, eden najpogostejših zapletov sladkorne bolezni. |
| Holesterol – celokupni
|
Snov podobna maščobam, ki nastaja v jetrih ali pride v telo s prehrano živalskega izvora. Sestavni del celičnih membran in ovojnic živčnih celic. Izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov in drugih molekul. Ločimo dve vrsti holesterola: nevarni LDL in koristni HDL. |
| Holesterol HDL | Koristni holesterol, ki omogoča, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in žilne stene nazaj v jetra. Raven HDL holesterola je pri večini bolnikov s sladkorno boleznijo znižana. |
| Holesterol LDL
|
Nevarni holesterol, ki pospešuje nastanek ateroskleroze oziroma mašenje žil. Za ogrožene osebe, med katere spadajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, velja ciljna vrednost holesterola LDL manj kot 2,5 mmol/L. |
| Hormon | Kemična snov, ki jo izločajo žleze z notranjim izločanjem neposredno v kri. S krvnim obtokom se prenese na mesto, kjer učinkuje. |
| Hrana za diabetike | Hrana za diabetike je zelo zdrava in primerna za vse. Vsebuje malo maščob, sladkorja in škroba, veliko zelenjave in sadja, pustega mesa in ne-kaloričnih pijač. |
I |
|
| Impotenca | Nezmožnost spolnega občevanja. Erektilna disfunkcija, ki je pogost zaplet diabetesa zaradi okvar drobnih žilic, ki jih povzroči povišan krvni sladkor. |
| Incidenca
|
Pojavljanje novoodkritih primerov bolezni v nekem časovnem obdobju in v neki populaciji. Navadno se prikazuje v odstotkih (število novih primerov na 100 prebivalcev) v enem letu. |
| Indeks telesne mase – ITM
|
Razmerje med telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Vrednosti med 19 in 25 kg/m2 pomenijo ustrezno hranjenost. O debelosti govorimo, kadar je ITM nad 30 kg/m2. |
| Inzulin | Hormon, ki ga izdelujejo in izločajo beta celice trebušne slinavke. Znižuje količino glukoze v krvi. |
| Inzulinska črpalka
|
Majhna elektronska naprava za neprekinjeno dovajanje inzulina v podkožje. Namen je posnemanje delovanja zdrave trebušne slinavke. Sladkornemu bolniku zagotavlja bazalno dovajanje inzulina, ob obroku ali povišani vrednosti glukoze v krvi pa mu omogoča dodajanje bolusnih odmerkov inzulina. |
| Inzulinska rezistenca
|
Zmanjšana občutljivost celic na inzulin. Za vzdrževanje normalne koncentracije glukoze v krvi mora trebušna slinavka izločati več inzulina. Kaže se s potrebo po nenavadno velikih odmerkih inzulina. |
| Ishemija | Slaba prekrvavitev, pomanjkanje krvi v delu organa zaradi oviranega pretoka krvi. |
K |
|
| Ketoni | Produkti razgradnje maščob v telesu ob nekaj ur trajajočem visokem krvnem sladkorju in pomanjkanju inzulina. |
| Ketonurija | Izločanje ketonskih teles z urinom. |
| Korekcijski faktor | Vrednost, ki pove za koliko mmol/L se zniža raven glukoze v krvi ob injiciranju ene enote inzulina. |
L |
|
| Lanceta | Pripomoček, s katerim prebodemo kožo, da pridobimo kapilarno kri. |
| Ledvična odpoved | Najpogostejši razlog za odpoved ledvic je diabetes. Zaradi več let povišanega krvnega sladkorja se kvarijo žilne stene. Ledvice so zaradi razvejanega sistema kapilar tarčni organ. Potrebna je dializa ali presaditev. |
M |
|
| Maščobe
|
Ena treh osnovnih sestavih hrane, ki jo telo po zaužitju shrani v svoje energijske zaloge. Kadar telesu primanjkuje energije, lahko maščobe razgradi v maščobne kisline ter jih porabi za energijo podobno, kot porabi glukozo. Velike količine zaužitih maščob lahko povzročijo njihovo kopičenje na stenah arterij (kar imenujemo ateroskleroza). Velika količina dodatnih kalorij iz maščob ali drugih hranil lahko vodi v povečanje telesne teže. |
| Medceličnina | Tekočina med celicami v telesu, ki oskrbuje celice s kisikom in hranili, vključno z glukozo. |
| Merčun, dr. Ljudevit (1900-1954) | Utemeljitelj slovenske diabetologije. |
| Merilnik glukoze v krvi | Majhna prenosna merilna naprava, namenjena sladkornim bolnikom. Z njim si sami (večkrat dnevno) merijo glukozo v krvi. |
| Mikroalbuminurija | Povečano izločanje manjših količin beljakovin v urin. Opozarja na začetno poškodbo ledvic, kot posledico sladkorne bolezni. |
| Mikroangiopatija | Kronične spremembe na manjših krvnih žilah, kapilarah. Najbolj ogrožena so ledvica in očesna mrežnica. |
| Milimol – mmol | Enota za merjenje krvnega sladkorja. V Evropi ga merimo v milimolih na liter (mmol/L), v ZDA pa v miligramih na deciliter (mg/dL). |
| Možganska kap | Eden izmed najpogostejših zapletov diabetesa, ker krvni sladkor okvarja žile (ateroskleroza). |
N |
|
| Normoglikemija | Normalne vrednosti glukoze v krvi. |
| Nosečnostna sladkorna bolezen | Sladkorna bolezen, ki se pojavi med nosečnostjo pri prej zdravi ženski. |
O |
|
| Ogljikovi hidrati
|
Ena od treh osnovnih skupin hrane in vir energije za organizem. V prebavilih se razgradijo v glukozo, ki je neposreden vir energije za celice. 1 gram ogljikovih hidratov je 4,1 kcal / 17,1 kJ. |
P |
|
| Postprandialna glukoza v krvi | Vrednost glukoze v krvi, izmerjena po obroku hrane. |
S |
|
| Saharoza
|
Kuhinjski sladkor, molekula glukoze vezana z molekulo fruktoze. V naravi jo najdemo v rastlinah (sladkorni trs in sladkorna pesa). |
| Samokontrola sladkorne bolezni
|
Način vodenja sladkorne bolezni, kjer bolnik samostojno, po navodilih zdravnika in edukatorja, na podlagi merjenja glikemije in drugih faktorjev sam spreminja odmerke inzulina, prilagaja prehrano in telesno aktivnost. |
| Sladilo | Sladka snov, ki ne vsebuje ogljikovih hidratov in se uporablja kot nadomestek sladkorja. |
| Sladkorna bolezen / diabetes tip 1 | Juvenilni (mladostni) večinoma nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki in je največkrat povzročena avtoimunsko. Predstavlja manj kot 5 % vseh primerov diabetesa. |
| Sladkorna bolezen / diabetes tip 2 | Oblika sladkorne bolezni, ki je posledica povečane odpornosti na delovanje inzulina in/ali njegovega zmanjšanega izločanja. Osnova zdravljenja je zdrava prehrana, zmanjšanje telesne teže in telesna dejavnost. Lahko ga kombiniramo z zdravili (tablete in/ali inzulin). Predstavlja več kot 95 % vsega diabetesa. |
Š |
|
| Škrob | Kruh, testenine, krompir, riž idr. so živila, ki hitro dvignejo vrednost sladkorja v krvi. |
| Štetje ogljikovih hidratov | Postopek izračunavanja vsebnosti ogljikovih hidratov v hrani. Omogoča usklajevanje obroka hrane s pravilnim odmerkom inzulina. |
T |
|
| Trebušna slinavka / pankreas | Podolgovata žleza z notranjim izločanjem, ki se nahaja za želodcem in tvori inzulin. |
V |
|
| Vlaknine | So pomemben del v zdravi prehrani. Vsebujejo jih sadje in zelenjava. dobro vplivajo na prebavo, dajejo občutek sitosti in upočasnijo porast krvnega sladkorja po obroku. |
Z |
|
| Zapleti diabetesa | Več let povišan krvni sladkor povzroča mnoge zaplete, med katerimi so najpogostejši srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota, amputacija nog. |
| Zobje | Zobje in dlesni so pri bolnikih s sladkorno boleznijo zelo ogroženi. |
