Spremenjena oblika stopala je posledica spremenjenega načina hoje ob okvari živčevja in skrajšave mišic, ki je posledica okvar motoričnega živčevja. Posledice obojega so tudi spremembe na koži.

Plosko stopalo in stopalo s povečanimi loki

Porušeno razmerje med mišicami. Če je razmerje med mišicami stopala zaradi okvare živcev porušeno, postanejo loki sploščeni (plosko stopalo) ali pa se povečajo in postanejo bolj izraziti. V obeh primerih pride do nenormalne razporeditve pritiskov, predvsem se pritiski povečajo pod glavicami stopalnic in prsti.

Stopalo na takšno povečanje pritiskov odgovori s tvorbo trde, zadebeljene kože (kalusa).

Hallux valgus ali ukrivljenost palca proti mezincu

Hallux valgus je deformacija, ki ni vedno povezana s sladkorno boleznijo, je pa pri bolnikih s to boleznijo še bolj neprijetna kot pri tistih brez nje. Gre za ukrivljenost palca navzven proti mezincu. Pri tem se sklep med palcem in nartom bulasto izboči, temu pa se včasih pridruži še »jahajoči prst«, kar pomeni, da sredinec prekriža drugi prst, hrbtni del sredinca pa štrli nad drugimi prsti in je izpostavljen velikim pritiskom zgornjega dela obuvala.

Zaradi izbočenosti sklepa med palcem in nartom prihaja na notranjem delu glavice prve in pod glavico druge stopalnice do povečanih pritiskov, kar privede do nastajanja trde kože.

Spremembe oblike prstov

Spremenjena oblika stopala je posledica spremenjenega načina hoje ob okvari živčevja. Krempljasti in kladivasti prsti sta pogosti deformaciji, ki sta povezani s sladkorno boleznijo. Zaradi okvare gibalnih živcev pride do oslabelosti in porušenega ravnotežja mišic, ki upogibajo in iztegujejo prste.

»Krempljast prst« nastane zaradi zatrditve prsta v polskrčenem položaju, pri čemer so členki bolj izbočeni kot običajno, konica prsta pa je usmerjena navzdol.

»Kladivast prst« je s strani videti kot kladivo (prvi sklep od narta ni kot običajno izbočen, temveč vbočen). Tako deformirani prsti med hojo ne nosijo svojega deleža telesne teže in so zato obremenitve in pritiski nepravilno razporejeni.

Povečanim pritiskom so izpostavljene predvsem konice prstov, glavice stopalnic in prvih kosti prstov. Povečani pritiski pa povzročajo nastajanje trde kože.

Vrečasta deformacija stopala

Charcotovo stopalo je nekoliko redkejši zaplet, ki je ravno tako lahko povezan s sladkorno boleznijo. Gre za vrečasto deformirano stopalo zaradi hude oslabelosti mišic in nekaterih zapletov v zvezi s prekrvljenostjo. Zaradi oslabelosti mišic in zrahljanja vezi popustijo stopalni loki, zaradi motenj prekrvljenosti pa pride do poškodb in uničenja kostne mase.

Vse to privede do razoblikovanosti stopala, ki je podobno vreči. Razporeditev pritiskov na tako stopalo je povsem nepravilna in na mestih največje obremenitve se obilno tvori trda koža.

Spremembe na nohtih

Deformirani in zadebeljeni nohti so pogost zaplet pri diabetičnem stopalu. Takšni nohti se lahko vraščajo v obnohtje, kjer zato prihaja do vnetij in okužb.

Trda poroženela koža

Kalus je zadebeljena poroženela koža, ki nastaja na mestih prevelikih pritiskov. Taka mesta so predvsem glavice stopalnic in prsti. Kalus je običajno elastičen. Če pa je znojenje zaradi okvar živcev zmanjšano ali sploh odsotno, je kalus suh in rad razpoka. Razpoke pa predstavljajo široko odprta vrata za okužbo.

Spremembe pritiskov na stopalu

Omejena gibljivost sklepov je prav tako lahko posledica sladkorne bolezni. Tudi na ta način se spremenijo pritiski na stopalu in podplatu, zato spet obstaja nevarnost nastajanja trde kože.