Jesen je čas, ko nam narava ponuja svoje plodove, med njimi tudi okusen kostanj, ki ga lahko vključujemo v pripravo različnih jedi, kot so priloge, pireji, nadevi, ali pa ga pojemo kar tako, kuhanega ali pečenega. Kuhan kostanj je po okusu precej drugačen od pečenega, vendar je bolj priporočljiv za nekoga, ki ima težave s prebavo.

Pri sladkorni bolezni je pri uživanju kostanja potrebna pazljivost, saj je lahko prisotno tveganje za zaužitje prevelike količine kostanja in posledično previsok krvni sladkor.

Kostanj sodi v skupino drevesnih oreščkov. Tako se znajde v družbi orehov, mandljev, lešnikov, brazilskih oreščkov … V nasprotju z njimi ima sorazmerno zelo malo maščob. Za lažjo primerjavo: oreh ali lešnik imata dvajsetkrat več maščobe kot enaka količina kostanja. Zato je energijska vrednost kostanja pol manjša od energijske vrednosti oreščkov.

Kostanj ima precej veliko energijsko vrednost, 100 g pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kcal, 100 g kuhanega kostanja pa precej manj, le okoli 170 kcal, ker ima manjši delež suhih snovi.

Po hranilni sestavi ima kostanj večji delež ogljikovih hidratov v obliki škroba, nekaj pa tudi v obliki enostavnih sladkorjev. Je bogat vir vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje. Spodnja tabela prikazuje okvirno hranilno vrednost kostanja.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g kostanja (surovega)

*% PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (% PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle – upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).^[1]

Kostanj je treba olupiti. Uživa se lahko svež, vendar ima lahko trpek okus, zato se ga navadno pred uživanjem speče ali skuha. Kadar ga pečete v lupino naredite zarezo, tudi pred kuhanjem ga je priporočljivo zarezati, vendar z nožem predrite le zunanjo lupino, notranja kožica pa naj bo čim bolj nedotaknjena. Kostanje lahko tudi posušite in zmeljete v moko.

Osebam s sladkorno boleznijo je svetovana količina OH v obroku 60 g. V obroku je torej svetovano 3×15 g OH, torej skupno 45 g OH s strani škrobnatega dela. Kostanj v teži 45 g (to je približno 6 kostanjev) vsebuje 15 g OH. Če se ga vključuje v obrok kot prilogo, se ga naj zaužije največ 3×6 kostanjev (skupno 18 kostanjev), kar predstavlja 45 g OH, če pa se ga vključuje v obliki malice pa 6-12 kostanjev, kar predstavlja 15-30 g OH.

Pokrivanje kostanja pri osebah s sladkorno boleznijo na inzulinski terapiji je svetovano, da je odmerek inzulina odmaknjen na 5-10 minut pred obrokom, ob upoštevanju skupne svetovane količine OH na obrok. Ob tem pa ne smemo pozabiti na dobro štetje OH in dobro izračunanem odmerku inzulina, glede na ogljiko-hidratni faktor. Pri dobro pokritem obroku je pričakovani porast sladkorja 2 uri po obroku 2 mmol/L višji od izhodiščnega ciljnega sladkorja pred obrokom.

Primer:

sladkor pred obrokom = 5,6 mmol/L, sladkor 2 uri po obroku = 7,8 mmol/L.

Pa naj kostanj le popestri jedilnik jesenskih dni, vključujte ga v svojo prehrano sploh, če ga imate radi, vendar premišljeno. Naj bo del obroka, kjer ste imeli na primer zelenjavno enolončnico ali drugo zelenjavno jed in glejte, da skupno z njim obrok ne bo presegal svetovanih 60 g OH. Pojejte ga v obroku kot kostanjev pire namesto navadnega krompirja ali druge priloge riža, testenin… Ali pa ga pojejte za malico pred telesno dejavnostjo v izogib hipoglikemiji. Izogibajte se veliki količini kostanja naenkrat, saj bo povzročil previsok sladkor in ga bo toliko težje pokriti z zadostnim odmerkom inzulina.

[1] Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil