Diabetično stopalo je eden izmed najhujših zapletov pri sladkorni bolezni, ki lahko diabetiku povzroči tedne ali celo mesece hudih težav in nepokretnosti ter splošnega fizičnega, pa tudi psihičnega neugodja.

Stopalo nosi celotno težo telesa

Stopalo je celota, ki združuje različne elemente, kot so: kosti, sklepi, vezi, mišice, podkožje in koža. Stopalo je končni del spodnjega uda in ima za človeški organizem pomembno vlogo.

Nosi celotno težo telesa, zato mora biti statično dovolj čvrsto, dinamično pa se mora prilagoditi podlagi, ublažiti udarce ob podlago ter omogočiti dobro hojo in tek.

Da ohranite brezhibnost in zdravje svojih stopal, jih redno pregledujte in negujte.

Zgradba normalnega stopala

Ker je stopalo stičišče človekovega telesa s podlago in prenaša celotno težo telesa na podlago, mora biti optimalne oblike. Sestavljeno je iz 27 kosti, 19 mišic in 32 sklepov, ki oblikujejo tri stopalne loke: dva vzdolžna in enega prečnega, kar je zelo pomembno za prožnost stopala.

Notranji vzdolžni lok poteka od petnice do glavice prve stopalnice, zunanji vzdolžni lok opoteka od petnice do glavice pete stopalnice, prečni stopalni lok pa povezuje glavico prve in pete stopalnice. Stopalne loke ustvarjajo podplatna opna in aktivnost stopalnih mišic. Stične točke stopalnih lokov predstavljajo tudi oporne točke stopala.

Pri normalnem stopalu so pri stoji tri oporne točke: peta, glavica prve in glavica pete stopalnice, pod katerimi so posebne maščobne blazinice, ki blažijo velike pritiske. Zaradi elastičnih kožnih blazinic podplata so te oporne točke na videz med seboj povezane. Pri hoji se obremenitev stopala prenaša s pete prek zunanjega roba stopala na glavice stopalnic in prste, pri čemer je pri odrivu najbolj obremenjen palec.

Koža zdravega stopala

Koža zdravega stopala je elastična in prožna, površina je vlažna, primerne debeline, se ne lušči in ne poka. Koža na podplatu je približno dvakrat debelejša kot na hrbtišču stopala, je čvrstejša in se prek globokih tkiv težje giblje.

Mesta, ki pri stanju in hoji prenašajo največje pritiske (peta in področje glavic stopalnic), so zaščitena s podkožnimi maščobnimi blazinicami.

Diabetično stopalo je skupek bolezenskih okvar in sprememb, ki nastanejo na nogi bolnika s sladkorno boleznijo in so posledica zapletov sladkorne bolezni.

Zaplet, ki se ga pri diabetičnem stopalu najbolj bojimo, je razjeda na koži. Brez ustrezne strokovne oskrbe se razjeda ne zaceli, ampak lahko napreduje do gangrene. Zapleti in bolezenske okvare, ki povzročajo diabetično stopalo, so naslednje:

• okvara živcev stopala (nevropatija),
• motnje prekrvitve stopala (ishemija),
• spremembe oblike stopala (deformacija) in
• omejena gibljivost sklepov.