Razjeda (ulkus)

Razjeda (ulkus) je okvara kože in podkožnega tkiva. Pri osebah s sladkorno boleznijo se celi zelo počasi, včasih pa se celo noče zaceliti. Do razjede privedejo poleg omenjenih zapletov sladkorne bolezni (okvara živcev, motnje prekrvitve, spremembe oblike stopala in omejena gibljivost sklepov) tudi naslednji zunanji vzroki:

• mehanske poškodbe (ureznine, žulji, pretesni čevlji, tujek v čevlju, neprevidno striženje nohtov, nepravilna pedikura in podobno),
• opekline (z grelno blazino, termoforjem, s prevročo vodo pri umivanju …),
• pritiski debele poroženele kože (kalus) na tkivo pod njim,
• poškodbe s kemikalijami (npr. sredstva za mehčanje kurjih očes).

Mehanske poškodbe in opekline

Za mehanske poškodbe in opekline je kriva predvsem okvara živcev, ki zaznavajo dotik in toploto. Človek s tovrstno okvaro ne čuti tiščanja čevlja, tujka v obuvalu ter drugih poškodb in jih zato ne odstrani.

Tudi občutek za temperaturo lahko zataji in si bolnik umiva noge oz. jih greje s prevročimi sredstvi (npr. ob peč ali radiator) ter utrpi hude opekline.

Kalus

Razlog za nastanek razjede na stopalu je lahko tudi nastajanje debele poroženele kože (kalusa). Kalus namreč pritiska na tkiva, ki ležijo pod njim in zato lahko povzroči razjedo.

Trda koža, ki se zaradi okvare živcev slabše ali sploh ne znoji, lahko poči in nastane razjeda.

Poškodbe s kemikalijami

Med poškodbami s kemikalijami so najpogostejše tiste s sredstvi za mehčanje trde kože in kurjih očes: bolnik z okvaro živcev namreč ne začuti, kdaj je sredstvo prodrlo že preveč v globino in začelo namesto kalusa razžirati zdravo podkožje.

Razjeda lahko boli, če so živci ohranjeni, sicer pa ne. Slaba prekrvitev povzroči »ishemični« ulkus, ki običajno nastane na robovih stopala ali prstih, kjer je bilo tkivo dalj časa izpostavljeno pritisku. Pri okvari živcev pa ulkus navadno nastane na mestih prevelikih pritiskov na podplatu pod trdo kožo in takšna razjeda običajno ne boli.

Okužba stopala (infekcija)

Okužba nastane zaradi vdora kužnih klic skozi poškodovano kožo. Za uspešno zdravljenje okužbe je pogoj dobra prekrvitev in razbremenitev prizadetega dela stopala, kar pa je pri diabetičnem stopalu težko doseči.

Navadno je potrebno dolgotrajno zdravljenje, ker ni mogoče izboljšati prekrvitve, razbremenitev poškodovanega dela pa je težje doseči zato, ker bolniki ne upoštevajo navodil, saj jih razjeda zaradi okvarjenih živcev ne boli.

Gangrena in amputacija

Gangrena je odmrtje tkiva, ki nastane zaradi nezadostne prekrvitve, lahko pa jo spremlja tudi okužba.

Kadar gre za gangreno zaradi nezadostne prekrvitve brez spremljajoče okužbe, govorimo o suhi gangreni in takrat je mrtvo tkivo trdo in črno.

Kadar nastopi kot zaplet še okužba, govorimo o vlažni gangreni.

Propadlo oz. odmrlo tkivo je treba odstraniti s kirurškim posegom in takrat govorimo o nekrektomiji. Kadar je treba odstraniti večji del organa, npr. stopala ali noge, pa o amputaciji. Obseg amputacije je odvisen od obsega odmrlega tkiva in stanja arterijske prekrvitve.

Glede na obseg ločimo:

• amputacije posameznih oz. vseh prstov,
• amputacije celotnega stopala ter
• podkolenske in
• nadkolenske amputacije.

Tkivo, ki ostane, mora biti zdravo in dobro prekrvljeno, da se lahko rana normalno zaceli.