Dolgoletna slabo urejena sladkorna bolezen lahko pripelje do okvare živcev, ki se kaže kot postopna izguba občutka za dotik, bolečino, temperaturo in vibracije. Spremembe se pojavijo najprej v najbolj oddaljenih delih nog: prstih, celem stopalu, lahko pa tudi do kolen. Značilna za tovrstno okvaro je tudi odsotnost znojenja.

Bolniki imajo občutek gluhih, neobčutljivih in mravljinčastih nog, pekoče bolečine, nohti so zadebeljeni in deformirani, na mestih največjih pritiskov se tvori obilica trde kože, kjer lahko nastanejo tudi neboleče rane.

Neobčutljivo stopalo je v veliki nevarnosti, da se poškoduje. Normalno občutljivo stopalo takoj zazna škodljive učinke in se nevarnosti lahko izogne. Najbolj pomemben je varovalni občutek za dotik, ki zazna vsak pritisk na kožo.

Nevarnosti za neobčutljivo stopalo

Vsakdanje nevarnosti, ki grozijo neobčutljivemu stopalu so:

• dolgotrajen pritisk na stopalo, ki ga lahko povzročajo pretesni čevlji ali tujek v čevlju,
• ostri predmeti, ki jih človek pohodi (kamen, risalni žebljiček, žebelj …),
• zelo vroči predmeti (žerjavica, ogorek, prevroč termofor, prevroča voda pri umivanju …).

Druge težave, povezane z izgubo občutka za dotik

Na mestih, kjer so zelo veliki pritiski, pride do nastajanja trde poroženele kože, ki pritiska na podkožna tkiva. Trda koža zaradi neprožnosti rada poči in skozi te razpoke vstopajo v tkivo kužne klice. Zaradi oslabelega ali odsotnega občutka za bolečino lahko vnetje poteka neprepoznano oz. ga bolnik opazi šele, ko je proces že močno napredoval.

Zaradi povečanih pritiskov se stanjšajo tudi maščobne blazinice na podplatih, ki sicer delujejo kot amortizer. Ko ni več blazinic, ki bi blažile pritiske, se na mestih, kjer so izpostavljeni kostni deli, pritiski zelo povečajo in začne prav tako nastajati trda in poroženela koža.

Težave zaradi okvare gibalnih živcev

Sladkorna bolezen lahko okvari tudi gibalne (motorične) živce, torej tiste, ki omogočajo delovanje mišic. Mišice zato delujejo slabše, se stanjšajo (atrofirajo) ter skrajšajo – to pa pripelje do deformacij stopalnih lokov (sploščitev ali povečanje lokov) in drugih sprememb oblike stopala.

Take spremembe povzročajo povečanje pritiskov na posameznih mestih, nastajati začne trda koža, vse to pa lahko vodi do okužbe.

Največkrat se pri diabetičnem stopalu srečamo z okvaro živcev, lahko pa tudi s kombinacijo okvare živcev in žil. Oblike z izolirano okvaro žil so redke.

Motnje prekrvavitve stopala

Ateroskleroza lahko prizadene tudi žile stopala, ki se postopno zožijo oziroma lahko celo zamašijo.

Slabo prekrvljeno stopalo je hladno in modrikasto, koža je tanka in občutljiva, bolnik ima pri hoji bolečine v mečih, nohti so zadebeljeni in deformirani, rane pa nastajajo na predelih največjega pritiska. Ob slabi prekrvitvi je celjenje upočasnjeno, zdravljenje okužb pa manj uspešno.