Mednarodna skupina strokovnjakov je postavila klinične cilje za razlago podatkov pri neprekinjenem merjenju glukoze.
Okrajšava TIR (ang Time in Range, slo Čas v ciljnem območju) je nova, dodatna in sedaj tudi uradno potrjena mera za urejenost sladkorne bolezni oziroma vodilo za vodenje zdravljenja sladkorne bolezni ter smiselno dopolnjuje podatek o vrednosti glikiranega hemoglobina (HbA1c), ki ostaja pomembno merilo za razvoj kroničnih zapletov.
TIR se meri v odstotkih (%) in pomeni odstotek časa, ko je bila vrednost glukoze, izmerjena z glukoznim senzorjem, v ciljnem območju glikemije, ki je določeno med 3,9 in 10,0 mmol/L. Samo podatek o času v ciljnem območju pa ni dovolj, da lahko opišemo splošno glikemično urejenost. Pomemben je tudi podatek o variabilnosti, torej o nihanju vrednosti navzgor in navzdol, torej v območje hipo in hiperglikemije ter koliko časa je posameznik imel visoke in nizke vrednosti.
TIR se lahko preprosto beleži z uporabo neprekinjenega merjenja glukoze, zato se je o TIR začelo govoriti s širjenjem uporabe te metode merjenja.
Klinične smernice za TIR za različne skupine posameznikov s sladkorno boleznijo je postavila mednarodna skupina strokovnjakov in jih objavila v članku z naslovom Clinical Targets for Continuous Glucose Monitoring Data Interpretation: Recommendations From the International Consensus on Time in Range, v reviji Diabetes Care 8. junija letos.
Smernice določajo, da je sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 dobro urejena, če ima posameznik več kot 70 % časa (približno 17 ur na dan) vrednosti glukoze med 3,9 in 10,0 mmol/L.
Smernice poleg tega opredelijo tudi meje trajanja visokih in nizkih vrednosti, kar pri zgoraj omenjeni skupini pomeni manj kot 5 % časa (1,2 uri) nad 13,9, manj kot 4 % (manj kot 1 uro) pod 3,9 in manj kot 1 % (15 min) pod 3,0 mmol/L.
Merila so blažja pri starejših bolnikih in bolnikih z visokim tveganjem in pridruženimi boleznimi ter strožja pri nosečnosti.